|
|
Prispeval: Admin
|
|
sreda, 13. maj 2009 |
Zgodovina in statistiÄni podatki kraja
VOLIÄŒINA …kraj v Osrednjih Slovenskih goricah se v pisnih virih prviÄ omenja leta 1265. In sicer se že takrat omenjata dve VoliÄini (due Wolsche), Spodnja in Zgornja, kakor je kraj razdeljen vse do današnjih dni.
Slovenske gorice v pradavniniMaloštevilne najdbe iz prazgodovinskega obdobja na obmoÄju Slovenskih goric priÄajo o redki poselitvi naših krajev v tem obdobju. Za prebivalstvo, ki se je med leti 1300 – 800 pr.n.št. priseljevalo na slovensko ozemlje iz vzhoda in severa, je namreÄ bilo veliko primernejše življenjsko okolje ob Muri in Dravi ter na obronkih Slovenskih goric. GriÄevnati in zarašÄeni predeli v notranjosti Slovenskih goric pa niso bili kaj prida gostoljubni do novih priseljencev, zato je bilo to obmoÄje tudi v tem obdobju skromno obljudeno.
VoliÄina v Äasu vladavine starega RimaÄŒrepinje lonÄenih posod, fibule, novci in deli orožij iz razprostranjenih rimskih gomil po Slovenskih goricah dajejo slutiti, da je bila poselitvena podoba tega obmoÄja precej pestrejša kot v prejšnjih obdobjih. 17 rimskih gomil v Zg. VoliÄini spada med veÄja najdbišÄa v Slovenskih goricah. Najdbe iz grobišÄ priÄajo, da gre po veÄini za gomile od sredine 1. stoletja našega štetja do sredine 2. stoletja našega štetja. Živahno življenje Rimljanov, ki so k nam prinesli tudi vinsko trto, je trajalo nekako do leta 180. Nato pa se je zaradi pustošenj germanskega plemena Markomanov v 2. polovici 2. stoletja število prebivalstva na naših tleh ponovno redÄilo.
Srednji vek Podoba Slovenskih goric je postajala slikovitejša s prihodom Slovanov v 6. in 7. stoletju. Novim priseljencem so iz vzhoda grozili Avari, zaradi Äesar so bili Slovani prisiljeni skleniti zavezništvo z Bavarci. V zameno so morali naši predniki sprejeti kršÄansko vero. Konec 9. stoletja je ponovno pretila nevarnost iz vzhoda. Madžari so vse do poraza pri Augsburgu leta 955 pustošili po slovenskem ozemlju. S tem, ko se je zmanjšala Madžarska nevarnost, je postalo življenje v Slovenskih goricah ponovno živahnejše. V 12. In 13. stoletju se zaÄnejo v pisanih virih pojavljat tudi imena naših in okoliških krajev. Radehova leta 1160, Lenart 1196, VoliÄina, Rogoznica in Hrastovec 1265, ÄŒrmljenšak 1322, Šetarova 1406, Selce 1441, Zavrh 1457.
Turška nevarnostPodobno kot velik del Slovenskega ozemlja se tudi Slovenske gorice niso mogle izogniti turškemu pustošenju. Še posebej veliko škode so Turki naredili leta 1532, ko so se ob vraÄanju iz neuspelega obleganja Dunaja za štiri dni ustavili pred Mariborom. Turki so namreÄ tega leta opustošili in oskrunili cerkvi v Lenartu in v Jurovskem Dolu. Požgali so tudi trg Lenart. Popolnoma pa uniÄili cerkev Sv. Andreja v Selcah, katere niso veÄ obnovili in je tako skorajda popolnoma utonila v pozabo. Obnoviti in utrditi je bilo potrebno tudi župnijsko cerkev Sv. Ruperta v VoliÄini, da bi imeli okoliški vašÄani boljše zavetje pred vnoviÄnimi turškimi vpadi. Cerkev Sv. Ruperta je dobila novo podobo do leta 1538.
VoliÄina v dobi nove gospodarjeVeÄji del posesti v VoliÄini in njeni okolici je v Äasu prve omembe spadal po Vurberško gospostvo, šele z letom 1595 je veÄji del teh posesti prešel pod upravljanje Janeza Friderika Herbersteina, takratnega gospodarja Hrastovškega gospostva. Istega leta se prviÄ omenja tudi dvorec Štralek. Po romanu Ožbalta Ilaunig bi naj prav v tem dvorcu živela Agata Nürnberger. Med njo in Janezom Friderikom Herbersteinomi se je spletla ljubezenska vez, ki pa ji je ostro nasprotovala Friderikova mati.
Herbersteini so poleg novih posesti v VoliÄini leta 1595 prevzeli tudi patronat nad Ruperško cerkvijo. V njej so ob zadnji prenovi odkril tudi grobnico Herbersteinov, v kateri so bili pokopani nekateri Älani te družine.
Sicer pa Sekovski škof Jakob Eberlein ob svojem obisku Slovenskih goric leta 1617 poroÄa, da je v Ruperški cerkvi trikrat tedensko potekala maša. Pridige so se v omenjeni cerkvi že opravljale v slovenskem jeziku, kar je bila v tem Äasu prej izjema kot pravilo.
Podoba VoliÄine v 18. In 19. stoletjuSredi 18. stoletja so se terezijanske in kasneje jožefinske reforme dotaknile tudi Slovenskega ozemlja. V skladu z vojaško reformo je bilo potrebno izdelati tudi nove zemljevide. Na podlagi teh zemljevidov, nastalih v drugi polovici 18. stoletja, lahko dobimo približno podobo VoliÄine v tistem Äasu. Opis za VoliÄino v tem Äasu je bil sledeÄ:
Zg. in Sp. VoliÄina (Ober, Unter Wolecznicza): Ležita v dolinah hribovja Strma Gora in Preska Gora. K Spodnji VoliÄini spada tudi župnija Sv. Rupert (St. Ruprecht), ki ima trdno cerkev z obzidjem in prav tak župnijski dvorec. Ostale hiše v VoliÄini so lesene. K Spodnji VoliÄini spada tudi naselje Podgradnom (Podgradom), katerega sestavlja le nekaj raztresenih hiš ob vznožju hriba GradenšÄak.
Vse do leta 1802 je veÄina posesti v VoliÄini in sosednjih krajih spadala pod okrilje družine Herberstein, ki je od leta 1482 neprekinjeno gospodovala gospostvu Hrastovec. Tega leta (1802) je namreÄ gospostvo Hrastovec in vse njemu spadajoÄe posesti kupila družina Pauer. ÄŒe se sprehodimo okoli Ruperške cerkve, kaj hitro naletimo na spomenik, posveÄen posameznim Älanom te družine.
Marca 1848 pa je prišlo v Habsburških deželah do t.i. marÄne revolucije, kar je pomenilo konec fevdalnega reda in s tem obveznosti podložnikov do svojih zemljiških gospodov. VoliÄina, Zavrh in Selce so bile tri, od 46-tih krajnih obÄin, ki so po razpadu fevdalnega sistema spadale pod sodni okraj Lenart. V drugi polovici 19. stoletja je grad Hrastovec s svojimi posestmi, ki so bile še vedno v lasti družine Pauer, spadal v obÄino Spodnja VoliÄina.
Krajevna skupnost VOLIÄŒINA V ŠTEVILKAH:
POVRŠINA: 28,35 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (KS VoliÄina): 2621
ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO NASELJIH IN SPOLU V KS VOLIÄŒINA NA DAN 30. JUNIJ 2008:
| NASELJE |
MOŠKI |
ŽENSKE
|
SKUPAJ
|
| ÄŒRMLJENŠAK |
106
|
103
|
209
|
DOLGE NJIVE
|
64
|
66
|
130
|
| GRADENŠAK |
12
|
13
|
25
|
| NADBIŠEC |
43
|
51
|
94
|
ROGOZNICA
|
61
|
60
|
121
|
SELCE
|
187 |
169
|
356
|
SPODNJA VOLIÄŒINA
|
305
|
319
|
624
|
| STRAŽE |
48
|
49
|
97
|
| ZAVRH |
190 |
175
|
365
|
| ZGORNJA VOLIÄŒINA |
299
|
301
|
600
|
| Skupaj: |
1315
|
1306
|
2621
|
Skupno število prebivalcev v KS VoliÄina znaša 35,81% prebivalstva v obÄini Lenart.
VERSKA STATISTIKA ŽUPNIJE SV. RUPERT V LETU 2008:
KRSTI
KRSTI - skupno število
|
DEÄŒKI
|
DEKLICE
|
CERKVENO ZAKONSKI
|
NEZAKONSKI
|
OD DRUGOD
|
KRŠÄŒENIH IZ ŽUPNIJE SV. RUPERT
|
| 28 |
15 |
13 |
11 |
17 |
1 |
27 |
POROKE: 8 parov
PRVOOBHAJENCI: 23
SV. OBHAJILA: 16982
LETNA KOLIÄŒINA PADAVIN:
Dolgoletna povpreÄna koliÄina padavin znaša za naše kraje nekako med 900 in 1000 mm/m2. V zadnjih sedmih letih, koliÄina padavin redko preseže 900 mm. Tako je bilo leto 2008 z 911 mm padavin na m2 nekoliko nad povpreÄjem, ki znaša 875 mm. Na prikazanem grafikonu so v primerjavi z letom 2008 prikazane po posameznih mesecih povpreÄne vrednosti koliÄine padavin med leti 2002-2008. NajveÄja koliÄina padavin pade v poletnih mesecih, medtem, ko so najbolj sušni zimski meseci. Leto 2008 pa si bomo zagotovo zapomnili po dveh moÄnih neurjih z toÄo, ki je ne pomnijo niti najstarejši.
Tabela: KOLIÄŒINA PADAVIN PO MESECIH MED LETI 2002-2008 IN ZA LETO 2008 V VOLIÄŒINI
Spisal: Dejan Kramberger
|
|
Zadnja sprememba ( sreda, 20. maj 2009 )
|
|
VoliÄina 
