Dobrodosli na spletni strani

Dobrodosli na spletni strani

Domov arrow Voličina
Voličina PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Admin   
sreda, 13. maj 2009

Zgodovina in statistični podatki kraja


VOLIČINA

…kraj v Osrednjih Slovenskih goricah se v pisnih virih prvič omenja leta 1265. In sicer se že takrat omenjata dve Voličini (due Wolsche), Spodnja in Zgornja, kakor je kraj razdeljen vse do današnjih dni.

Pogled na Voličino

Slovenske gorice v pradavnini

Maloštevilne najdbe iz prazgodovinskega obdobja na območju Slovenskih goric pričajo o redki poselitvi naših krajev v tem obdobju. Za prebivalstvo, ki se je med leti 1300 – 800 pr.n.št. priseljevalo na slovensko ozemlje iz vzhoda in severa, je namreč bilo veliko primernejše življenjsko okolje ob Muri in Dravi ter na obronkih Slovenskih goric. Gričevnati in zaraščeni predeli v notranjosti Slovenskih goric pa niso bili kaj prida gostoljubni do novih priseljencev, zato je bilo to območje tudi v tem obdobju skromno obljudeno.

Voličina v času vladavine starega Rima

Črepinje lončenih posod, fibule, novci in deli orožij iz razprostranjenih rimskih gomil po Slovenskih goricah dajejo slutiti, da je bila poselitvena podoba tega območja precej pestrejša kot v prejšnjih obdobjih. 17 rimskih gomil v Zg. Voličini spada med večja najdbišča v Slovenskih goricah. Najdbe iz grobišč pričajo, da gre po večini za gomile od sredine 1. stoletja našega štetja  do sredine 2. stoletja našega štetja. Živahno življenje Rimljanov, ki so k nam prinesli tudi vinsko trto, je trajalo nekako do leta 180. Nato pa se je zaradi pustošenj germanskega plemena Markomanov v 2. polovici 2. stoletja število prebivalstva na naših tleh ponovno redčilo.

Srednji vek

Podoba Slovenskih goric je postajala slikovitejša s prihodom Slovanov v 6. in 7. stoletju. Novim priseljencem so iz vzhoda grozili Avari, zaradi česar so bili Slovani prisiljeni skleniti zavezništvo z Bavarci. V zameno so morali naši predniki sprejeti krščansko vero. Konec 9. stoletja je ponovno pretila nevarnost iz vzhoda. Madžari so vse do poraza pri Augsburgu leta 955 pustošili po slovenskem ozemlju. S tem, ko se je zmanjšala Madžarska nevarnost, je postalo življenje v Slovenskih goricah ponovno živahnejše. V 12. In 13. stoletju se začnejo v pisanih virih pojavljat tudi imena naših in okoliških krajev. Radehova leta 1160, Lenart 1196, Voličina, Rogoznica in Hrastovec 1265,  Črmljenšak 1322, Šetarova 1406, Selce 1441, Zavrh 1457.

Turška nevarnost

Podobno kot velik del Slovenskega ozemlja se tudi Slovenske gorice niso mogle izogniti turškemu pustošenju. Še posebej veliko škode so Turki naredili leta 1532, ko so se ob vračanju iz neuspelega obleganja Dunaja za štiri dni ustavili pred Mariborom. Turki so namreč tega leta opustošili in oskrunili cerkvi v Lenartu in v Jurovskem Dolu. Požgali so tudi trg Lenart. Popolnoma pa uničili cerkev Sv. Andreja v Selcah, katere niso več obnovili in je tako skorajda popolnoma utonila v pozabo. Obnoviti in utrditi je bilo potrebno tudi župnijsko cerkev Sv. Ruperta v Voličini, da bi imeli okoliški vaščani boljše zavetje pred vnovičnimi turškimi vpadi. Cerkev Sv. Ruperta je dobila novo podobo do leta 1538.

Voličina v dobi nove gospodarje

Večji del posesti v Voličini in njeni okolici je v času prve omembe spadal po Vurberško gospostvo, šele z letom 1595 je večji del teh posesti prešel pod upravljanje Janeza Friderika Herbersteina, takratnega gospodarja Hrastovškega gospostva. Istega leta se prvič omenja tudi dvorec Štralek. Po romanu Ožbalta Ilaunig bi naj prav v tem dvorcu živela Agata Nürnberger. Med njo in Janezom Friderikom Herbersteinomi se je spletla ljubezenska vez, ki pa ji je ostro nasprotovala Friderikova mati.

Herbersteini so poleg novih posesti v Voličini leta 1595 prevzeli tudi patronat nad Ruperško cerkvijo. V njej so ob zadnji prenovi odkril tudi grobnico Herbersteinov, v kateri so bili pokopani nekateri člani te družine.
Sicer pa Sekovski škof Jakob Eberlein ob svojem obisku Slovenskih goric leta 1617 poroča, da je v Ruperški cerkvi trikrat tedensko potekala maša. Pridige so se v omenjeni cerkvi že opravljale v slovenskem jeziku, kar je bila v tem času prej izjema kot pravilo.

Podoba Voličine v 18. In 19. stoletju

Sredi 18. stoletja so se terezijanske in kasneje jožefinske reforme dotaknile tudi Slovenskega ozemlja. V skladu z vojaško reformo je bilo potrebno izdelati tudi nove zemljevide. Na podlagi teh zemljevidov, nastalih v drugi polovici 18. stoletja, lahko dobimo približno podobo Voličine v tistem času. Opis za Voličino v tem času je bil sledeč:
Zg. in Sp. Voličina (Ober, Unter Wolecznicza): Ležita v dolinah hribovja Strma Gora in Preska Gora. K Spodnji Voličini spada tudi župnija Sv. Rupert (St. Ruprecht), ki ima trdno cerkev z obzidjem in prav tak župnijski dvorec. Ostale hiše v Voličini so lesene. K Spodnji Voličini spada tudi naselje Podgradnom (Podgradom), katerega sestavlja le nekaj raztresenih hiš ob vznožju hriba Gradenščak.

Vse do leta 1802 je večina posesti v Voličini in sosednjih krajih spadala pod okrilje družine Herberstein, ki je od leta 1482 neprekinjeno gospodovala gospostvu Hrastovec. Tega leta (1802) je namreč gospostvo Hrastovec in vse njemu spadajoče posesti kupila družina Pauer. Če se sprehodimo okoli Ruperške cerkve, kaj hitro naletimo na spomenik, posvečen posameznim članom te družine.

Marca 1848 pa je prišlo v Habsburških deželah do t.i. marčne revolucije, kar je pomenilo konec fevdalnega reda in s tem obveznosti podložnikov do svojih zemljiških gospodov. Voličina, Zavrh in Selce so bile tri, od 46-tih krajnih občin, ki so po razpadu fevdalnega sistema spadale pod sodni okraj Lenart. V drugi polovici 19. stoletja je grad Hrastovec s svojimi posestmi, ki so bile še vedno v lasti družine Pauer, spadal v občino Spodnja Voličina.


Krajevna skupnost VOLIČINA V ŠTEVILKAH:


POVRŠINA: 28,35 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (KS Voličina): 2621

ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO NASELJIH IN SPOLU V KS VOLIČINA NA DAN 30. JUNIJ 2008:
NASELJE MOŠKI ŽENSKE
SKUPAJ
ČRMLJENŠAK 106
103
209
DOLGE NJIVE
64
66
130
GRADENŠAK 12
13
25
NADBIŠEC 43
51
94
ROGOZNICA
61
60
121
SELCE
187 169
356
SPODNJA VOLIČINA
305
319
624
STRAŽE 48
49
97
ZAVRH 190 175
365
ZGORNJA VOLIČINA 299
301
600
Skupaj: 1315
1306
2621

Skupno število prebivalcev v KS Voličina znaša 35,81% prebivalstva v občini Lenart.

VERSKA STATISTIKA ŽUPNIJE SV. RUPERT V LETU 2008:

KRSTI
KRSTI - skupno število
DEČKI
DEKLICE
CERKVENO ZAKONSKI
NEZAKONSKI 
OD DRUGOD
KRŠČENIH IZ ŽUPNIJE SV. RUPERT
28 15 13 11 17 1 27

POROKE: 8 parov
PRVOOBHAJENCI: 23
SV. OBHAJILA: 16982
 
LETNA KOLIČINA PADAVIN:
Dolgoletna povprečna količina padavin znaša za naše kraje nekako med 900 in 1000 mm/m2. V zadnjih sedmih letih, količina padavin redko preseže 900 mm. Tako je bilo leto 2008 z 911 mm padavin na m2 nekoliko nad povprečjem, ki znaša 875 mm. Na prikazanem grafikonu so v primerjavi z letom 2008 prikazane po posameznih mesecih povprečne vrednosti količine padavin med leti 2002-2008. Največja količina padavin pade v poletnih mesecih, medtem, ko so najbolj sušni zimski meseci. Leto 2008 pa si bomo zagotovo zapomnili po dveh močnih neurjih z točo, ki je ne pomnijo niti najstarejši. 

Tabela: KOLIČINA PADAVIN PO MESECIH MED LETI 2002-2008 IN ZA LETO 2008 V VOLIČINI
Padavine

















Spisal: Dejan Kramberger

Zadnja sprememba ( sreda, 20. maj 2009 )
 
 
Joomla Templates by Joomlashack