Dobrodosli na spletni strani

Dobrodosli na spletni strani

Kolesarska tura po Italiji PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Bojan   
petek, 19. junij 2009

Matevž ÄŒuček in Dejan Kramberger, člana KMN Slovenske gorice in ŠD Voličina, sta se ponovno odločila za kolesarski podvig. Tokrat sta se odločila za destinacijo izbrati kar našo zahodno sosedo - Italijo.

Kot že nekajkrat doslej, sta se Matevž ÄŒuček in Dejan Kramberger podala na kolesarsko turo po Evropi. Tokrat sta si izbrala avanturo po Italiji in na tej spletni strani smo se odločili, da se jima v neki meri pridružimo in preko vsakodnevnih svežih novic njuno pot tudi spremljamo v živo. Tako bodo v nadaljevanju objavljene vsakodnevne "novice iz terena", neposredno s strani Dejana in Matevža.

Srečno pot!

Kolesarja_1.jpg

 

Uvod 

Najina četrta tura je pred nama in ker sva doslej najmanj pozornosti posvetila našim zahodnim sosedom, sva se odločila, da tokrat celotno traso nameniva Italiji.
Po štartu v Veroni se bova podala v Alpe ter prekolesarila najvišji vrh v vzhodnih Alpah-prelaz Stelvio, ki na svoji najvišji točki meri 2757 metrov nadmorske višine. Mimo Milana bova kolesarila proti morju in ga v Genovi, domu Krištofa Kolumba tudi dosegla. Pot naju bo ob obali vodila do Pise in znamenitega poševnega stolpa ter po prečudoviti Toskani do bisera Italije-Firenc. Zaključek naju čaka na obali Jadranskega morja.
Veseliva se, da boste najino pot prvič lahko spremljali v živo preko najbolj športne spletne strani Voličine. Stiskajte pesti, da bova srečno, športno in polna novih doživetij prispela domov.
Vaša Dejan in Matevž.

Prvi dan (19.06.2009)

Vožnja iz Voličine do Verone je potekala z avtomobilom in brez težav, za kar se prijazno zahvaljujeva Miranu in Ireni Fišer. Pri Veroni je ob 16.00 uri bil uradni start najine kolesarske ture, ki naju je v prvi fazi vodila v samo mesto in ogled le tega - seveda je ogled vključeval tudi dostop do znamenitega "Julijinega balkona".  Po peti uri sva s vožnjo nadaljevala do gardskega jezera, kjer bova preživela prvo noč v kampu.

Posebnosti:

  • dolžina prevožene poti - 32km
  • po poti sva popila 2 x 4 dcl piva - cena 14€ !?!
  • temperatura ob 18.00 uri 39°C

 Verona_gardsko_jezero.jpg Julijin_balkon.jpg

 

Drugi dan (20.06.2009)

Po nočnih nevihtah in nalivih ob katerih sva prestrašeno čakala kdaj bo začel pušÄati šotor. Še vedno je namreč prisotna negativna izkušnja izpred petih let, ko sva morala zapustiti šotor. Tokrat je na srečo zdržal, jutranji sunki vetra pa so ga tudi hitro posušili. ÄŒe je veter deloval prijetno na šotor, pa je njegova prisotnost negativno delovala na naju, saj je le ta pihal nama v prsa in tako precej otežil najino pot. Do 12.00 ure nama je uspelo priti do konca Gardskega jezera. Sledilo je 3km vzpona na Nago, nato pa po kolesarski cesti naprej do Rovereta, kjer sva zaužila zanič hamburger in spila še slabše pivo. Pot sva po vročini nadaljevala do Trenta, kjer je bil najin današnji cilj. Sedaj uživava v hostlu.

Posebnosti:

  • dolžina prevožene poti - 95km

 Dan_2_20090620_.jpg

Gardsko_jezero.jpg 

Tretji dan (21.06.2009)

Po zajtrku v hostlu se začenja pot proti Bolzanu po kolesarski cesti. Zopet naju ves čas spremlja močan veter v prsa. Po 70-ih kilometrih iz Bolzana nadaljujeva proti znanemu termalnemu zdravilišÄu Merano, kjer se začne prava veselica s prvimi konkretnimi vzponi. Malo nama zataji orientacija, zato potekata prva 2 km vzpona v napačno smer-napačen breg. Po pravem vzponu naju je pričakalo še nekaj ne preveč zahtevnih kilometrov ob reki Adiži, ki naju je več ali manj zvesto spremljala preko celotnega dneva. Po 131 prevoženih kilometrih uživava ob pizzi v Latchu. Hitro zajadrava v spanec, saj naju jutri čaka naskok na Stelvio!

Dan_3_20090621.jpg

ÄŒetrti dan (22.06.2009)

Zjutraj sva krenila na pot ob 6.30 uri. Pot naju je med neskončnimi sadovnjaki vodila rahlo navzgor. Po zajtrku je protiveter še enkrat več pokazal zobe - navajena tega sva se prebila do Prato allo Stelvio. Od tam naprej je šlo le še navzgor. Najprej naravnost, po desetih kilometrih se je začela prva od 48-ih serpentin. V breg sva z dobrim tempom - malo pavz - kolesarila z mrazom, sneženjem in manjšimi krizami. Po 7-ih urah, 51-ih kilometrih, 2150 metrov višinske razlike sva ob 14.30 uri prispela na 2758 metrov visoki prelaz Stelvio (na fotografiji) in najverjetneje postavila voličinski višinski rekord s kolesi. Zgoraj sva si ob družbi desetih kolesarjev privošÄila pivo in se počasi pripravljala na pot v dolino. Sledil je prijeten spust, na katerem je nastalo mnogo lepih slik. Pot sva zaključila v kampu pod Bormiom, kjer so naju pričakali špageti in domače vino.

Prelaz_Stelvio.jpg Dan_4_20090622.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Peti dan (23.06.2009)

Jutranje prebujanje ni bilo najbolj prijetno, saj se še poznajo posledice včerajšnjih vzponov, zato se s težkimi nogami podava na pot in upava, da trasa ne bo preveč zahtevna. Žal se upi hitro razblinijo, saj naju kmalu pričaka strm, 3km dolg vzpon, ki se nama je pošteno zajedel v že pošteno načete noge in živce. Na srečo je na vrhu hitro vse pozabljeno, saj se pred nama odpira prijeten 20 kilometerski spust do mesteca Tirano, od koder se ob reki Addo podava po kolesarski cesti proti Komskemu jezeru. Ob poti naju obdajajo čudovite vasice, obdane s sadovnjaki in vinogradi. V naselju Dervio, ob Komskem jezeru, ki spominja na kakšno dalmatinsko ribiško vasico se ustaviva po 129-ih prevoženih kilometrih. Šotor si postaviva 5m od obale.

Komsko_jezero.jpg

 

Dan_5_20090623.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Šesti dan (24.06.2009)

Dan se je začel ob pol osmih z lagodnimi 35km ob jezeru Como. Tam sva potrdila odločitev, da izpustiva Padsko nižino in se z vlakom podava v Genovo. Mimogrede, italijanske železnice so cenovno zelo ugodne. Od Genove proti jugu se cesta ves čas vzpenja in spušÄa, tako da nama ni dala dihati. Po 81km počivava v dobri družbi (Petra, Jerneja, Enej) v mestecu Chiavaro. Danes prosto za ogled Genove, jutri proti Toskani.

dan 7 20090925.jpg















 

Osmi dan (26.6.2009)

Po spoznavanju Genove in dnevu počitka je za nama nov kolesarski dan, ki se je po prvotni vožnji ob morju do Sestri Levante kmalu prerasel v 15 km ne preveč zahteven vzpon čez 615 m visok prelaz Passo del Braco, skozi katerega naju je pot vodila do mesta La Spezia, kjer sva postala po zaslugi šefa gostilnice v kateri sva se odžejala, člana njihovega lokalnega nogometnega kluba, ki nastopa v serie B. Od La Spezie naprej v smeri proti Pisi sva prispela v obmorski del Toskane, kjer sva uživala v vožnji ob neskončno dolgih pešÄenih plažah mondenih hotelih in čudovitih promenadah na katerih se je vrstila množica turistov iz vsega sveta. Po 129-ih  km sva se namestila v enem od številnih kampov ob omenjeni plaži. Jutri bova preverila, če je stolp v Pisi res poševen…..

pescena_plaza.jpg
Deveti dan (27.6.2009).

Obmorsko Toskano sva hitro zapustila ter se prvič ustavila ob Palace del Duomo, ob kateri stoji svetovno znani povešeni stolp v Pisi. Res impresiven pogled, tudi na trume turistov, ki "lovijo" najboljši posnetek. Po uri vožnje proti Firencam naju preseneti ploha in prisili k postanku za pivo. V nadaljevanju se ustaviva v srednjeveški vasici in se prepustiva življenju domačinov. Pot proti Empoliju ves čas moti pršenje, sonce se prikaže šele zvečer, ko se po 12km klancu vzpenjama na toskanske hribe. Po 97 kilometrih naju čaka le še konec dogodivšÄine jutri v Firencah. Pozdrave vsem, ki naju redno spremljate, posebej pa tistim, ki naju spodbujate s sms-ji.

dejan pisa.jpg

Dejan s šalom Spezie, največjim rivalom Pise, pred poševnim stolpom.

dan_9_20090627.jpg

















Deseti dan (28. 6. 2009)

Tik pred spanjem prejšnjega večera sva presenečena ugotovila, da sta v kampu sredi ničesar ob nama še dva Slovenca-par iz Postojne. Beseda je dala besedo in ob pijači smo se več kot uro pogovarjali o naših dogodivšÄinah.

Jutro je bilo prijetno, saj naju prvič ni zbudila budilka, ampak naju je iz šotora pregnalo jutranje sonce. Spust po toskanskih gričih je mineval v srečevanju kolesarjev in iskanju popolne fotografije, v dolini pa naju je že čakala prestolnica pokrajine: Firence. Navdušena nad bogato arhitekturno dedišÄino zibelke renesanse sva po dobrih 800 kilometrih zaključila najino letošnjo kolesarsko pot. Sledil je še prijeten popoldan, ko sva največje znamenitosti kot izkušena vodiča pokazala Petri, Jerneji in Eneju-še enkrat hvala, da ste si vzeli čas in prišli po naju. Dolga vožnja proti domu se je končala v ponedeljkovem jutru, ko smo ugledali čudovite Slovenske gorice in sredi njih biser le teh: Voličino. Povsod je lepo, doma je najlepše.

Palazzo_Vecchio.jpg

Ponte_Vecchio.jpg 

Toskanski_grici.jpg

Hvala vsem, ki ste spremljali najino pot. V okviru krajevnega praznika, konec meseca septembra, pripravljava tudi potopisno predavanje, kjer bova razkrila še veliko zanimivosti s potovanja.

Spremljajte našo stran, da boste o dogodku pravočasno obvešÄeni.

Dejan & Matevž

Comments
Search
Jerneja   |89.143.152.xxx |21.06.2009 16:51:48
Kolesarja pozdravljena

Vidim, da sta prvi dan uživala, upam pa da sta
že kaj napredovala...

Uživajta

LP
Jerneja
cupavi   |Administrator |23.06.2009 16:53:56
Vsaka vama čast!

Mitja Ulbl
Ales   |86.61.64.xxx |23.06.2009 21:04:34
Stari, kaj vama je blo vroče ob tolko snega, da sta tak mokra v glavo???
:D

Sicer pa vsaka čast!!! Ko prideta domu pridem na pir v Voličino...
Grk   |93.103.180.xxx |24.06.2009 22:02:29
Vsaka čast!

Tudi Lenarčani smo z vama. Samo tak naprej. Glede na to, da
se Robič letos verjetno zadnjič matra po RAM-u, sta vidva lahko njegova
naslednika. Za spremljevalno ekipo se pa Å¡e jaz prijavim.

ÄŒehov Å¡e
nista nobenih srečala???
Only registered users can write comments!

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."

Zadnja sprememba ( sobota, 23. marec 2013 )
 
< Nazaj   Naprej >
 
Joomla Templates by Joomlashack