|
Na pot proti ÄŒrni gori, kjer se bo priÄela kolesarska ekspedicija, se bodo podali 26. junija zveÄer.
Na naši spletni strani boste lahko vsakodnevno sproti spremljali doživetja in vtise iz njihovega potovanja.
Letošnja kolesarska avantura se bo tako priÄela na drugem koncu naše bivši države – Jugoslavije, v Podgorici, glavnem mestu mlade države ÄŒrne gore. V Podgorici jih bo priÄakal Janez Rožmarin, nekdaj tudi zelo aktiven Älan v KMN Slovenske gorice, sedaj pa na službeni dolžnosti v ÄŒrni gori in Albaniji.
Kljub temu, da je do odhoda v ÄŒrno goro le še par ur, trasa poti še ni dokonÄno doloÄena in bi lahko rekli, da je letošnje kolesarjenje bolj kot ne pot v neznano. Bo pa zagotovo potekala poleg ÄŒrne gore še po Makedoniji, ob Ohridskem jezeru, v Tirano, glavno mesto najrevnejše države v Evropi, Albanije.
Pot proti Podgorici se je nekoliko zavlekla, tako da nas je Janez - Neza priÄakal komaj ob enih popoldne. Po skupnem kosilu in pripravah na pot nam je ob štirih konÄno uspelo. Ob Skadarskem jezeru je bila pot ravna, povzpeli smo se le pred albansko mejo. Nato pa Albanija: katastrofalna cesta (Äe ji sploh lahko reÄemo cesta), polna lukenj in makadama, nam je pošteno najedala živce, prebivalci pa so se ves Äas drli za nami, predvidevamo, da so nas pozdravljali. Mimogrede, v Albaniji Äisto vsi vozijo Mercedese.
Sedaj poÄivamo v "hotelu" v Skadru po 60-ih prevoženih kilometrih.
Slika-1: Prihod v Podgorico in otvoritev "pivske degustacije". Na izrecno željo Nezeja je fotografija pred plakatom njegovega delodajalca. :)
- 2.dan - ponedeljek, 28.06.2010
Po mirni noÄ, ki jo je zmotilo le glasno klicanje vernikov v bližnjo mošejo, smo se iz Skadra odpravili proti Tirani. Cesta je bila, za razliko od vÄeraj, super. Vozili smo se namreÄ po najmodernejši albanski avtocesti, dvo-pasovnici, ki je obÄasno prešla v štiri-pasovnico. Ravninsko pot so popestrili nevarni vozniki, na katere pa smo se poÄasi navadili. Ti so pravzaprav kljub precejšnjemu divjanju presenetljivo precej previdni. Vmes si privošÄimo še soÄno domaÄo melono, katera je ob lubenicah glavni prodajni hit na naši poti. Predmestje Tirane je v znamenju trgovin s pohištvom, saj jih v treh prekolesarjenih kilometrih naštejemo kar 56. Po 99-ih kilometrih vožnje in s pomoÄjo polcije, ki nas spremlja, poišÄemo poceni hotel. Tekom dneva se pri vseh precej zviša obÄutek varnosti, kajti domaÄini so prijazni in zmeraj pripravljeni pomagati. Edina težava, ki se pojavlja, je težko sporazumevanje.
Lep pozdrav vsem v Slovenijo
Vzpon na 1. tisoÄak v albanskih "brdih". Smo v Elbasanu, kjer se skrivamo pred nevihto, ki nas je ravnokar zajela...
Slika-2: Na vrhu prvega veÄjega vzpona
Slika-3:Po neurju med gorami na poti proti Ohridu
"There is nothing to see in Albania" sta dejala francoska popotnika pred ÄŒG-albansko mejo. "Šta Äete tamo?" je v nas vzbujal dvome policaj na meji. PriÄakovanja so bila majhna in morda je prav zaradi tega današnji dan potrditev, da je bila izbira pravilna. Tirana, dolgoÄasna ravnina in luknjaste ceste so za nami. Danes smo spoznali gorato Albanijo s prelazi, prelepimi razgledi in še vedno neverjetno prijaznimi ljudmi. Pot med Tirano in Librazhodom (82km) smo opravili v 10-ih urah, saj je bilo potrebno opraviti s 15 kilometrov dolgim vzponom, poleg tega pa se je bilo potrebno neprestano ustavljati, da bi v objektiv ujeli Äim veÄ lepot te, od zahodne civilizacije pozabljene dežele. Dan smo zakljuÄili v idiliÄni soteski ob peÄenem jagnju in vrÄku piva, potem pa pred prihajajoÄim dežjem poiskali zatoÄišÄe v cenenem hotelu.
Jutro je ponudilo zanimiv zaÄetek. Najprej iskanje založenega marketa (iz treh smo dobili kruh, sir in klobaso), potem poÄasno vzpenjanje ob reki. Prava zabava se je zaÄela v zadnji vasi pred makedonsko mejo, saj se je pot strmo vila navzgor. Naklon je bil "killer", kot se je izrazil Avstralec, ki se je pripeljal navzdol. Dva meseca že kolesari po vzhodni Evropi, pa takega še ni videl. V najhujši vroÄini smo se v to prepriÄali tudi sami. Sledil je spust do ohridskega jezera in lagodna vožnja ob njem. Danes bomo prenoÄili v mestu Ohrid, jutri pa na jug nazaj v Albanijo ali na sever še malo po Makedoniji. OdloÄitev bo padla zveÄer ob jezeru na pivu.
Slika-4: Poziranje ob lepotah Ohridskega jezera
- 5.dan - Äetrtek, 01.07.2010
Po nasvetu domaÄinov smo se odpravili na jug Albanije, saj so nam severo-zahodni del Makedonije in severo-vzhod Albanije odsvetovali z besedami, da tam naokoli hodijo z mitraljezi !?! Obala ob Ohridu je izjemno strma, tako se ponovno dvignemo na nadmorsko višino preko 1000 metrov, kjer se za nekaj uric naša skupina loÄi. Jure se odpravi na 1650 m, kjer lovi v svoj objektiv Äudovite poglede na Prespansko in Ohridsko jezero. Preostala dva Älana odprave raziskujeva biser Ohrida - Sveti Naum, pomembno versko središÄe za pravoslavne vernike. Po nakljuÄju naletiva na slovenko iz Vodic, ki se je iz Skopja podala kar sama s kolesom na pot. Nekaj trenutkov kasneje naju po naši zastavi prepozna še en kolesar iz Kranja, kar je pomenilo, da je bilo hkrati ob Ohridu na kupu vsaj pet slovenskih kolesarjev in verjetno najbrž tudi edinih kolesarjev ob jezeru. Iz Ohrida se ponovno odpravimo v Albanijo, kjer se po zaÄetnem vzponu vozimo po visoki planoti "PUSTINJI". NoÄ bomo preživeli v skromnem hotelu sredi albanskih brd. Pozdrav vsem v Slovenijo po petem prekolesarjenem dnevu.
Slika-5: Osamljenih nekaj ur Jureta M. - prviÄ
Slika-6: Osamljenih nekaj ur Jureta M. - drugiÄ
Slika-7: Grob Sv. Nauma, uÄenca Cirila in Metoda in najpomembnejšega svetnika v Makedoniji
- 6.dan - petek, 02.07.2010
Albanski Grand Canyon ali popotovanje od Maliqa do Gramsha. Navidez lahka etapa v dolžini 75km se je izkazala za zahtevno preizkušnjo tako za nas kot za kolesa, saj je bilo kar 55 kilometrov poti makadama z luknjami in velikim kamenjem. Kljub zelo neprijetni vožnji pa smo vsi trije enotni, da je bila to najlepša etapa. Reka Devol, ki vijuga med dvotisoÄaki, ustvarja izjemno kuliso za pešÄico turistov, ki jih pot zanese na to nerazvito podroÄje. Lepot, ki smo jih bili deležni med današnjo vožnjo, se ne da opisati. Nekaj teh lepot je mogoÄe prikazati na fotografijah, vsekakor pa vsakomur, ki bo potoval po Albaniji, priporoÄamo, da si ogleda ta kos neokrnjene narave, kjer se je Äas že leta nazaj ustavil.
Slika-8: Albanski "Grand Canyon" - Raj na zemlji, odmaknjen od civilizacije
7.dan - sobota, 03.07.2010
Dopoldan smo še vedno pod vtisom vÄerajšnjega dne kolesarili proti zakljuÄku kanjona - celo po dokaj lepem asfaltu, in se bližali morju. V Cerik-u smo zapustili albansko gorovje, zavili na avtocesto, po kateri pa vozi vse mogoÄe: avti, konjske vprege, osli, pešÄi, pa tudi kak kolesar se najde. Po postankih, ki so bili zaradi vroÄine nujno potrebni, smo po 97 kilometrih prikolesarili direktno na plažo. Še skok v Jadransko morje, potem pa v sobo s Äudovitim razgledom na albansko obalo.
Slika-9: Tudi z vami delimo košÄek razgleda
8.dan - nedelja, 04.07.2010
Današnjo ravninsko pot iz letoviškega mesta DraÄ do nam že znanega Skadra je pospremilo pripekajoÄe sonce, ki je rahlo preizkusilo tudi našo psiho. Družbo na avtocesti so nam ves Äas delali številni avtomobili, ki se niso zmenili za nedeljski poÄitek in so, kot je v Albaniji znaÄilno, neumorno trobili. V Skadru smo se nastanili v že preizkušenem cenenem hotelu, kjer nam je družbo v sobi delal možakar, ki se je oÄitno odloÄil ostati v naši sobi. Zgleda, da imamo edini televizijo v celotnem hotelu. Polni pozitivnih vtisov, o tej Slovencem neznani deželi, se jutri vraÄamo proti ÄŒrni Gori in Podgorici.
Pozdrav in zahvala vsem, ki nas spremljate.
- 6.dan - petek, 02.07.2010
Po luknjasti cesti, med Skadrom in mejo s ÄŒrno Goro smo malo pred poldnevom polni pozitivnih vtisov zapustili Albanijo. Država se po eni strani uvršÄa na rep evropskih držav glede razvitosti, po drugi strani pa se bohoti s prekrasno, neokrnjeno naravo in prijaznimi, skromnimi ljudmi, ki so vedno pripravljeni priskoÄiti na pomoÄ. Ob vožnji z avtomobilom proti naši SLOVENIJI ujamemo v svoje objektive še zadnje Äare narave naše bivše skupne države.
Zahvala vsem, ki ste spremljali naše kolesarsko potovanje preko spleta! Kmalu se vidimo!
|
Kontakt in osnovni podatki 
in s tabo
Ko bo (upam), pa se spet oglasim med komentarji