Dobrodosli na spletni strani

Dobrodosli na spletni strani

Anketa

Kaj menite o spletni strani?
 

Kdo je na strani

Glavni sponzorji in donatorji

Nova KBM
 
Zavarovalnica Maribor
FA MAIK

Vinska trta

Nona

Luka Koper

Domov
IZ GORIČKEGA V PIRAN PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Dejan   
nedelja, 25. julij 2010

 

Navdahnjena z uspehi lenarških kolesarjev in kolesarske dirke po Franciji se skupaj s prijateljem Robijem Dajčmanom odpraviva tudi sama kolesarskemu podvigu naproti. Po notah našega znanega glasbenika, Vlada Kreslina, sva se odločila v enem dnevu prekolesariti pot iz Goričkega v Piran.  

 

Sobota, 17. Julija 2010 je bila ravno pravšnja za kolesarjenje saj se je živo srebro na termometrih povzpelo vse do 36°C. S kolesarjenjem sva izpred OŠ Svetega Jurija v Rogašovcih pričela točno ob polnoči ter se skupaj s spremljevalnim vozilom odpravila iz te čudovite gričevnate pokrajine proti slovenski obali. Temno noč sta nama osvetljevala in naju tudi pazila pred drugimi vozili Andrej Fekonja in Tadej Bezjak, slednji je podobno preizkušnjo, vendar na kolesu med Lendavo in Koprom prestal že prejšnje leto.

Active Image

Za zečetek poti sva izbrala prakirišče pred OŠ Sveti Jurija v občini Rogašovci na Goričkem

 

Začetek poti ni bil najbolj obetaven saj sem po približno treh kilometrih izgubil števec, ki je ostal nekje na Goričkem. Kljub temu je pot proti Lenartu, kjer nas pričakata še dva dobra prijatelja Jernej Damiš in Grega Polanec, ki nam vlijeta dodatne motivacije in moči, minila zelo hitro.

Active
Image

Nočni postanek s priajtelji v središču Lenarta

 

Iz osrčja domačih Slovenskih goric se je nočna vožnja nadaljevala proti Ptuju, čez Ptujsko goro, Poljčane in proti Celju, kjer so noč že preganjali prvi sončni žarki, ki so tekom dneva še kako pokazali svoje zobe. Tik pred Žalcem še nekaj smole z Robijevim kolesom saj mo je na prednjem kolesu počila »špica«, tako da je preostanek poti njegovo prednje kolo teklo precej po svoje.

Ura je kazala nekaj minut čez osmo, ko sva prikolesarila na Trojane, skorajda točno na pol poti iz Goričkega v Pirana. Po približno uri lagodne pavze so najina telesa že začela kazati prve znake neodobravanja nad najinim početjem, kljub vsemu je nadaljevanje poti naši prestolnici, Ljubljani, minila v visokem tempu, k čemur je še največ pripomogla ugodna trasa, saj sva se ves čas rahlo spuščalo.

 Active Image
Trojane so predstavljale šele polovico poti (Robi, Tadej in Andrej)
 

Ljubljana naju kljub dopoldanski uri pričaka vsa razbeljena, od samega betona in asfalta, seveda ni drugega pričakovati. Par kilometrov po cesti rezervirani za motorna je stalo sicer nekaj hupanj ogorčenih voznikov, nama pa prineslo ob pomoči Ljubljančanov, da sva mesto proti pričakovanjem kar hitro zapustila in se usmerila proti Vrhniki. Pred mestom, kjer se je rodil naš najbolj cenjen pisatelj, Ivan Cankar, je v senci ob cesti prijala krajša pavza, med katero nas s kavo, sokom in čokolado preseneti gospa, ki je živela v bližnji hiši. Dokaz, da znamo biti Slovenci precej prijazni in dobrosrčni. Ob tem se kot na dlani porodi že izrabljena fraza oz. misel, da ni potrebno veliko, da nekoga razveseliš, velikokrat je dovolj že nasmeh ali pa morda prijazna gesta.
Active Image
 
Senca sredi dneva, kot tale pred Vrhniko, je bila čedalje bolj nepogrešljiva 
 
 
Cankarjev klanec sicer ni bil nevem kako zahteven, da pa je bil tisti vroči krogli tam zgoraj že mogoče rahlo predolg in ne najbolj potreben, pa tudi ni potrebno pretirano poudarjati. Razgibana Slovenija pa je v nadaljevanju poti še kako pokazal svojo pestrost saj se je bilo pred Postojno potrebno še enkrat malce povzpeti. Ob mislih, da je za tabo že dobrih 250 km in da jih je še okrog 80 pred tabo se je obema čedalje bolj temnilo pred očmi, tako da je bilo dobrodošlih vse več pavz med katerimi je najbolj prijala hladna voda s katero sta naju pridno oskrbovala Andrej in Tadej. Črni Kal je do neke mere prinašal olajšanje, kljub vsemu pa je Piran od tam še kar daleč, če bi se lahko od tam čisto narahlo samo spustil bi še bilo, tako pa je potrebno še malo »delat«.

Active Image
Kljub temu, da do cilja ni bilo več daleč je bila psiha pred obalo že precej načeta


V Kopru sva oba razmišljala kako bi se slišalo iz Goričkega v Koper, v Izoli iz Goričkega v Izolo, pa tudi ni šlo, tako da ni preostalo nič drugega kot z zadnjimi zavrtljaji in zadnjimi atomi močmi v tiste zadnje tri vzpone pred Piranom, kamor sva prispela točno ob osmi uri zvečer.

Active 
Image

Obvezno poziranje s pogledom na Piran, katerega sva se zelo razveselila

 

Nikoli doslej se Pirana nisva tako razveselila kot tokrat, po 340 km, noči brez spanca in 20 potovanja, od tega na kolesih približno 14 ur, preostalo počitki, ki so se najbolj vrstili predvsem v drugi polovici poti, ko se je živo srebro dvignilo vse do 36°C. Tekom dneva sva zaužila vsak 3 sendviče po 1-2 energijski čokoladici 2-3 energijskih gelih in 11-tih litrih raznih napitkov in vode.
Veselje v Piranu, po doseženem cilju, je bilo seveda precejšnje, veliko zasluga za izpolnjen cilj pa gre seveda najinemu spremstvu Andreju in Tadeju, ter vsem prijateljem, ki so naju oz. nas tekom poti vzpodbujali in spremljali na poti.
 
Kolesarila in zapisalala:
Robi Dajčman in Dejan Kramberger

 

Comments
Search
Only registered users can write comments!

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."

Zadnja sprememba ( sobota, 23. marec 2013 )
 
< Nazaj   Naprej >
 
Joomla Templates by Joomlashack